Prožne verige vrednosti in agilno delovanje podjetij

Pametno inoviranje:

Pametno inoviranje, pogosto imenovano tudi pametna specializacija, pomeni usmerjanje in usklajevanje inovacijskih prizadevanj na regionalni ali nacionalni ravni. Namen pametnega inoviranja je izkoristiti konkurenčne prednosti in strokovnost določenih regij ali sektorjev ter spodbuditi trajnostno gospodarsko rast. Ta pristop temelji na razumevanju, kateri sektorji ali tehnološki sektorji so najbolj primerni za razvoj inovacij v določeni regiji in nato usmerjanje naložb in raziskav v te sektorje. Pametno inoviranje je tudi usklajeno s cilji trajnostnega razvoja in odraža potrebo po izboljšanju regionalnih zmogljivosti za inovacije.

Verige vrednosti:

Verige vrednosti predstavljajo celoten tok aktivnosti in procesov, ki so potrebni za ustvarjanje in dostavo izdelkov ali storitev do končnih uporabnikov. To vključuje vse korake, od nabave surovin, proizvodnje, distribucije, do trženja in prodaje. Verige vrednosti so ključnega pomena za razumevanje, kako podjetja ustvarjajo inovacije ter kako lahko izboljšajo učinkovitost in konkurenčnost. Inovacije v verigah vrednosti vključujejo spremembe in izboljšave v teh procesih, kar lahko privede do zmanjšanja stroškov, izboljšanja kakovosti izdelkov in povečanja zadovoljstva strank.

Pametno inoviranje in verige vrednosti sta tesno povezana, saj pametno inoviranje lahko usmerja in podpira inovacije v določenih sektorjih verig vrednosti, kar vodi v boljšo usklajenost in konkurenčnost podjetij ter regij. To lahko privede do trajnostne rasti in boljšega izkoriščanja regionalnih prednosti.

 

Agilno delovanje podjetij v luči dinamičnega gospodarskega dogajanja

Agilno delovanje podjetij je pristop, ki se je razvil v odgovor na potrebo po prilagodljivosti, hitrem odzivanju in inovacijah v spreminjajočem se poslovnem okolju. Tukaj je nekaj ključnih točk o agilnem delovanju podjetij:

1. Hitra prilagoditev: Agilnost v podjetjih pomeni sposobnost hitre prilagoditve spremembam, bodisi v tržnih pogojih, konkurenci, tehnologiji ali notranjih procesih. Podjetja, ki delujejo agilno, so bolj pripravljena na nepričakovane izzive.
2. Inovacije in eksperimentiranje: Agilna podjetja spodbujajo kulturo inovacij in eksperimentiranja. Spodbujajo zaposlene, da iščejo nove pristope, rešitve in priložnosti ter jih preizkušajo brez strahu pred neuspehom.
3. Sodelovanje in komunikacija: Agilno delovanje poudarja sodelovanje znotraj organizacije in zunaj nje. Ekipna delo, redna komunikacija in odprta izmenjava informacij so ključni elementi agilnih praks.
4. Iterativni pristop: Agilnost vključuje uporabo iterativnih ciklov, kjer se projekti in naloge razvijajo postopoma. To omogoča prilagajanje na podlagi povratnih informacij in boljšo usmerjenost k strankam.
5. Skrb za stranke: Agilna podjetja so osredotočena na potrebe in želje strank. Hitro se odzivajo na povratne informacije strank in nenehno izboljšujejo svoje izdelke ali storitve.
6. Spremembe vodstva: V agilnih organizacijah se pogosto spreminja tudi način vodenja. Voditelji postanejo mentorji in vodijo s spodbujanjem ter podpiranjem zaposlenih pri doseganju skupnih ciljev.
7. Prilagodljive metode upravljanja projektov: Uporaba agilnih metodologij, kot je Scrum ali Kanban, je običajna praksa za učinkovito upravljanje projektov in nalog ter omogoča prilagajanje spremembam.
8. Kontinuirano učenje: Agilno delovanje pomeni tudi kontinuirano učenje in izboljšave. Podjetja beležijo dosežke, izboljšave in spoznanja ter jih uporabljajo za boljšo prihodnost.

Agilno delovanje ni omejeno na en sektor ali vrsto organizacije, saj se lahko uporablja v različnih panogah. Ključno je razumeti, da agilno delovanje ni le metoda, temveč tudi kultura, ki spodbuja prilagodljivost, inovativnost in odzivnost, kar je ključno za uspešno konkuriranje v sodobnem poslovnem okolju.

 

Pospeševanje industrijske rasti skozi inoviranje verig vrednosti

Verige vrednosti imajo ključno vlogo pri pospeševanju industrijske rasti in so nepogrešljiv element v globalnem gospodarstvu. Tukaj je nekaj ključnih vidikov, ki pojasnjujejo njihov pomen:

• Optimizacija procesov: Verige vrednosti vključujejo vsako fazo proizvodnje, dobave, trženja in distribucije izdelka ali storitve. Optimizacija teh procesov vodi do zmanjšanja stroškov, povečanja učinkovitosti in izboljšanja konkurenčnosti podjetij.
• Inovacije: Verige vrednosti so odlično okolje za inovacije. V vsaki fazi verige je mogoče uvesti spremembe, ki izboljšajo izdelek, zmanjšajo okoljski vpliv ali povečajo vrednost za stranke. Inovacije v verigah vrednosti omogočajo tudi razvoj novih izdelkov in storitev.
• Prilagodljivost in odzivnost: Z usmerjenostjo na verige vrednosti se podjetja lahko hitreje prilagajajo spremembam v tržnih razmerah, povpraševanju strank, tehnološkim spremembam ali zakonodaji. To povečuje njihovo sposobnost odzivanja na nepričakovane izzive.
• Globalna konkurenčnost: Verige vrednosti omogočajo podjetjem, da se povežejo s partnerji po vsem svetu. S tem pristopom lahko izkoristijo strokovnost in višjo učinkovitost v različnih delih sveta ter postanejo bolj konkurenčna na mednarodnem trgu.
• Trajnostnost: Verige vrednosti omogočajo boljše upravljanje okoljskih vplivov. Podjetja lahko spremljajo in optimizirajo svoje procese, da zmanjšajo negativne učinke na okolje in izpolnijo trajnostne cilje.
• Rast in zaposlovanje: Razvoj in optimizacija verig vrednosti spodbujata rast podjetij, kar vodi k večjemu povpraševanju po delovni sili. To lahko pripomore k zmanjšanju brezposelnosti in izboljšanju gospodarskih razmer v regiji.
• Izboljšanje kakovosti izdelkov in storitev: Verige vrednosti omogočajo stalno spremljanje kakovosti in izboljšave izdelkov ter storitev. To koristi strankam in povečuje njihovo zadovoljstvo.

Zaradi teh razlogov so verige vrednosti ključen dejavnik za spodbujanje rasti v sodobnem gospodarstvu. Podjetja, ki uspešno upravljajo svoje verige vrednosti, so bolje opremljena za konkurenco, trajnostno rast in zadovoljstvo strank.

 

 

Chain Reactions

Pod imenom Chain Reactions se je v preteklih 3 letih odvil mednarodni projekt na območju Srednje Evrope, finančno podprt s strani Evropske unije, pod okriljem programa transnacionalnega sodelovanja Interreg Central Europe. Projekt je naslavljal izzive industrijskih regij, ki nezadostno koristijo inovacijsko dejavnost velikih vodilnih podjetij, da bi povečale regionalno sposobnost absorpcije novega znanja ter ga spremenile v konkurenčno prednost in poslovno vrednost. Zaradi močne potrebe po pomoči MSP-jem pri premagovanju pomanjkanja kapacitet za inovacije in vključevanje v transnacionalne verige vrednosti je skupina konzorcijskih partnerjev oblikovala projekt, katerega namen je bil spodbuditi navedene procese.

Projekt si je prizadeval okrepiti regionalne ekosisteme s poznavanjem in orodji, ki bi podjetjem pomagali premagati te ovire ter ustvariti trajno rast prek inovacij v verigah vrednosti.

Chain Reactions se tako osredotočal na sodobne pristope, ki upoštevajo verige vrednosti in njihov komplekse razvoj namesto linearnih pristopov k prenosu tehnologij. Okvir inovacij v verigah vrednosti temelji na Porterjevem okviru 5 silnic (vstop novih podjetij, substituti, pogajalska moč kupcev, pogajalska moč dobaviteljev in konkurenca) in prečnih gonilih inovacij: ključnih omogočitvenih tehnologij, učinkovitosti virov, digitalne transformacije in inovacijah v storitvah. Poudarek je bil dan naslednjim ključnim sektorjem: napredna proizvodnja, IKT in elektronika, energija in okolje, zdravje in bioekonomija. V skladu z njihovimi prednostmi v okviru strategij pametne specializacije (S3) so bili v okviru projekta zastavljeni naslednji cilji:

• Razviti praktična orodja (npr. model zrelosti) za merjenje inovacijskega potenciala in kapacitete podjetij za uporabo gonil inovacij, pa tudi orodja, ki omogočajo spodbujanje in podporo inovacijskim procesom v verigi vrednosti.
• Ustanoviti in razvijati trojno inovacijsko vijačnico za rast ter okrepiti sposobnost za podporo inovacijam v verigah vrednosti skozi usposabljanja in praktične izvedbe.
• Ustanoviti t.i. observatorije verig vrednosti, za analizo izbranih industrijskih sektorjev in njihovih verig vrednosti ter implementirati razvite modele in orodja (kot pilotne izvedbe).
• Spodbujati transnacionalno izvajanje Strategij pametne specializacije in nastajanje novih transnacionalnih verig vrednosti z ustvarjanjem transnacionalnih odprtih prostorov za sodelovanje v izbranih industrijskih sektorjih.

Novi izdelki in storitve ter novi industrijski sektorji niso vedno rezultat revolucionarnih inovacij; lahko so rezultat inovacij v verigi vrednosti, na primer preoblikovanja tradicionalnih verig vrednosti v nove, šele nastajajoče industrije – preko čezmejnega in čezsektorskega sodelovanja. Analiza teh nastajajočih verig vrednosti kaže, da imajo poleg svojih posebnosti nekaj ključnih gonilnikov skupnih:

• ključne omogočitvene tehnologije,
• učinkovito upravljanje virov,
• digitalno preoblikovanje in
• inovacije storitev.

Za mnoga podjetja predstavlja trajno vključevanje kompleksnosti inovacijskih procesov v verigi vrednosti izziv, ki ovira trajno rast. Projekt Chain Reactions si je prizadeval okrepiti regionalne ekosisteme z znanjem in orodji, ki so podjetjem v pomoč pri premagovanju te ovire in ustvarjanju trajne rasti prek inovacij v verigi vrednosti.

Chain Reactions je prispeval k vzpostavljanju in izvajanju inovacijskih zavezništev trojne vijačnice v vsaki od ciljnih evropskih regij, ki so bile vključene v projekt, kar bo bistveno izboljšalo zmogljivost regionalnih inovacijskih sistemov za spodbujanje industrijske rasti prek inovacij v verigi vrednosti. Prav tako je projekt naslovi izziv krepitve zavezništev med posameznimi deležniki, prek usposabljanj za zagotavljanje podpore podjetjem in drugim akterjem inovacij (npr. razvojno-raziskovalne organizacije, visoko šolstvo), predvsem MSP-ji, z namenom ustvarjanja inovacijskih procesov, usmerjenih v rast.

Naslednje področje, ki se mu je projekt posvetil, je bil razvoj in izvajanje skupnih modelov (npr. indeksov zrelosti) in orodij, ki omogočajo globje razumevanje dinamike industrijske verige vrednosti in temeljito ocenjevanje priložnosti za inovacije.

Nadalje je bil usmerjen v določitev položaja ključnih industrijskih sektorjev v ciljnih regijah na področjih napredne proizvodnje, IKT in elektronike, energetike in okolja, biogospodarstva itd., ter vzpostavitev observatorijev verig vrednosti.

Fokus je bil tudi na ustvarjanju čezmejnih sodelovalnih prostorov (npr. na podlagi verig vrednosti), tj. ustvarjanje dejanskih čezmejnih sinergij med regijami in njihovimi tehnologijami in sektorji pametne specializacije.

 

Vir: interni viri RRA Podravje – Maribor ter https://programme2014-20.interreg-central.eu/Content.Node/CHAIN-REACTIONS.html

Foto: freepik.com

Maribor, 14.10.2023

Pripravila: Tanja Senekovič, podjetniška mentorica

Projekt SPOT svetovanje in mentoriranje Podravje 2023 je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javna agencija