Trajnostni modeli predvidevajo, da bi lahko kultura in dediščina samodejno spodbudili inovacije in novo ustvarjalno podjetništvo, raziskave pa so pokazale, da je to le redko tako. Povezava med kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji je veliko bolj napovedana kot dejansko razglašena, zato je treba to teorijo kulturnih in kreativnih industrij (KKI) izpodbijati in na novo razlagati. Razviti in izvesti je potrebno celostne lokalne razvojne strategije, ki temeljijo na orodjih in pristopih, ki bi pospešili ustvarjalno podjetništvo znotraj in ob kulturni dediščini. S pomočjo širitve in krepitve vloge krajev, simbolov in vrednot KKI s preoblikovanjem v pospeševalnike ustvarjalnega podjetništva na področju kulturne dediščine in turizma. Muzeji, galerije, gledališča in festivali tako ne bodo pojmovani le kot mesta izobraževanja ali zabave, temveč tudi kot pospeševalniki, kulturni motorji, ki mobilizirajo in spodbujajo energijo malih ustvarjalnih podjetij (Panozzo, 2019 SACHE). S tem se bo razširil dostop do kulturne dediščine, kot tudi proizvodnja storitev, ki povečujejo vrednost, razvoj inovativnih grozdov KKI in spodbujanje medsektorskega sodelovanja z drugimi industrijskimi in storitvenimi sektorji, zlasti na področju digitalnih tehnologij.
Glede na obstoječe raziskave ima digitalna tehnologija pomembno vlogo pri pospeševanju gospodarskega okrevanja ter spodbujanju povezovanja kulture in turizma. Kot primer lahko povezovanje kulture in turizma prispeva k sproščanju novega zagona za gospodarski razvoj, kar lahko dodatno nadomesti pomanjkanje potenciala rasti obeh. Zaradi pomanjkanja ustvarjalnih izrazov in oglaševalskih modelov v turističnem sektorju, pomanjkanja inovacij v kulturni industriji in togega sistema upravljanja se zmogljivost za avtonomni razvoj ni uspešno okrepila ali dokazala. S pomočjo digitalne tehnologije lahko vdahne KKI turistični industriji novo dušo. Zato lahko turistična industrija izvirno turistično sceno in okolje dopolni s kulturnimi vsebinami, ki so bolj v skladu z značilnostmi časa. Turistična industrija lahko najde tudi nov materialni nosilec kulture, ki je primeren za širjenje razširjanja kulturnih vsebin.
Trajnostni razvoj, ki ga povzroča digitalizacija, vključuje tri vidike. Prvič: digitalizacija zagotavlja priložnosti za trajnostni razvoj okolja. Na primer, zamenjava tradicionalnih nosilcev knjig z digitalnimi informacijami bo znatno zmanjšala emisije ogljikovega dioksida (Ikram et al., 2019a). Medtem je življenjski cikel digitalnih nosilcev informacij veliko daljši od življenjskega cikla tradicionalnih nosilcev informacij, kar je prav tako pomemben dejavnik za izboljšanje kakovosti okolja (Shah et al., 2019). Drugič: zaradi digitalizacije so interakcije med ljudmi bolj trajnostne. Interakcija med posamezniki zahteva precej časa in virov, digitalizacija pa interakcijo med ljudmi naredi bolj priročno in tako poveča njen obseg. V poslovnih dejavnostih se “trajnostno poslovanje” nanaša na iskanje novih trajnostnih predlogov vrednosti ali zajemanje vrednosti ter vključevanje in povezovanje potreb vseh deležnikov s procesom ustvarjanja vrednosti. Tretjič: digitalizacija tudi pospešuje trajnostno uporabo različnih virov (zlasti pri uporabi neobnovljivih virov) s simulacijo različnih razmerij pri uporabi in distribuciji virov z uporabo natančni izračunov in možnosti skoraj realističnega napovedovanja. Če povzamemo, digitalizacija prispeva k trajnosti ter spodbuja trajnostno vključevanje kulture in turizma, s čimer se zmanjša gospodarski pritisk, ki ga povzroča pandemija.
Izraz “trajnostni turizem” je zaradi globalizacije in digitalizacije svetovnega gospodarstva, ki sta privedli tudi do številnih institucionalnih sprememb, v središču turistične industrije že od zadnjih desetletij 20. stoletja. Dandanes je del turističnih strategij in vizij, zlasti ko gre za možne povezave med turizmom in njegovim vplivom na trajnostni razvoj. Poleg tega je na oboje pomembno vplivala tudi vseprisotna digitalizacija. Analiziramo lahko vlogo trajnostnega turizma v digitalni dobi na primeru festivala Burning Man, letnega dogodka, ki vsako leto okoli vikenda ob prazniku dela poteka v puščavi Nevada in na katerem se zbere skoraj šestdeset tisoč ljudi, ki zgradijo začasno mesto, polno umetnosti, glasbe in interaktivnosti. Iz navedenega primera je razvidno, da lahko trajnostni turizem zadovoljuje potrebe trenutne turistične industrije, hkrati pa varuje okolje, spodbuja prihodnje priložnosti ter upošteva dolgoročni vpliv turizma na lokalne skupnosti ter lokalno in mednarodno gospodarstvo
Odgovorne turistične prakse morajo temeljiti na učenju iz preteklih napak, da bi se izognili napakam v prihodnosti. To vodilno vlogo je mogoče uporabiti za razvoj strategij trajnostnega turizma na vseh ravneh (Mihalic, 2020). Namesto da bi velikost obravnavali kot grozečo lastnost, je treba spremeniti vlogo in poslovno strategijo velikih organizatorjev potovanj, da bi postali podpora na poti trajnostnega turizma
Povsem očitno je, da sta turizem in okolje povezana, saj je preživetje turizma odvisno od naravnih virov. Obstajajo številne študije, ki so opredelile tako pozitivne kot negativne vplive turizma na okolje. Pri negativnih učinkih turizma je mogoče ugotoviti, da slabo načrtovan razvoj turizma pogosto vodi do večje obremenitve okolja, kot sta izguba naravnih virov in degradacija biotske raznovrstnosti. Pomembno vprašanje vpliva turizma pa so lahko težave, ki nastanejo zaradi pomanjkanja sodelovanja lokalnega okolja in prebivalcev, kar vodi v vprašanje nezaupanja in manjkajoče podpore. Nekatere destinacije so šle še dlje in uvedle omejitve glede števila turistov, ki lahko kadar koli potujejo tja, in vse več je takih primerov po vsem svetu. Otok Borocay na Filipinih je bil na primer dve leti zaprt za turiste, da bi si opomogel od negativnih okoljskih posledic, ki jih je v zadnjih letih povzročil turizem. Tudi znani umetniški festival Burning Man, ki poteka v čudoviti puščavi Black Rock v Nevadi v Združenih državah Amerike, omejuje število obiskovalcev, saj je uvedel loterijski sistem za pridobitev vstopnic za dogodek.
Negativni učinki turizma na okolje se pojavijo, ko je stopnja uporabe obiskovalcev večja od zmožnosti okolja, da se s to uporabo spopade. Številne turistične destinacije so naravni rezervati in preveliko število obiskovalcev lahko uniči naravna čudesa. Med številnimi razlogi je merjenje vpliva turizma dejansko eden najpomembnejših dejavnikov za uspešen in trajnostni razvoj turizma. Turizem ustvarja različne vrste prihodkov, ki lahko prispevajo k blaginji regij, vendar njegov razvoj negativno izkorišča naravne vire, kulturo in lokalno prebivalstvo. Merjenje vpliva turizma na okolje je pomembno za razvoj celotne panoge, saj lahko prispeva k ohranjanju narave, čeprav z različno stopnjo uspešnosti. Pri tem je potrebno upoštevati tudi socialne, gospodarske, trajnostne in kulturne vplive turizma. Delovna mesta se ustvarjajo v sektorjih, ki so neposredno in posredno povezani s turizmom, kot so upravljanje turizma, usposabljanje na področju turizma ter razvoj turistične infrastrukture in storitev.
Merjenje vpliva turizma na okoljske kazalnike je lahko koristno za načrtovanje trajnostnega turizma, zlasti če je strategija zasnovana tako, da doseže pozitivno stran kazalnikov. Številni turistični objekti proizvajajo razmeroma velike količine odpadkov. Dobro izvedena strategija ravnanja z odpadki lahko prepreči številne okoljske težave, kot so onesnaževanje zraka, vode in ravnanje z odpadki. Delo več sto avtorjev mobilizira znanje in izkušnje mednarodne skupnosti za obravnavo ključnih vprašanj, ki jih uporabljajo kazalniki, in za opredelitev najboljših praks, kot so na primer kazalniki trajnostnega turizma za trajnostni turizem, ki temeljijo na dokazih in so podprte z jasnimi kazalniki. Za učinkovit razvoj in izvajanje kazalnikov trajnostnega razvoja morajo akterji, ki so bili prej morda izključeni iz političnega procesa, Glede na pomen, ki se pogosto pripisuje participativnim pristopom k načrtovanju turizma, ter pomanjkanje preglednosti in odgovornosti je presenetljivo malo pozornosti namenjene razsežnosti upravljanja.
V zadnjih letih pred panamsko epidemijo se je število mednarodnih turistov povečalo s 25 milijonov v letu 1950 na 1,4 milijarde letno, a tudi to so le mednarodni prihodi. Pri tem niso upoštevani turisti, ki potujejo v državi. Tudi če omejimo število obiskovalcev, je zelo težko storiti veliko, saj so koristi, ki jih turizem prinaša državi v smislu bogastva, tako velike, da je vpliv na okolje pogosto drugotnega pomena. Dejavnosti, ki se jih turisti udeležujejo pa se nenehno spreminjajo. Turistom in popotnikom pa po drugi strani omejitve otežuje dostop do določenih destinacij in dvigujejo cene storitev.
Pripravil: Peter Ekart, podjetniški mentor
Maribor, 2. 10. 2024
